Poslanica Noči knjige

Ljuba pamet, kako lepo!

V bajnem kraljestvu na dnu morja se je rodil mesec. Nevidna roka ga je obesila na nebo. Še malo prej svinčeni krovi so vzblesteli, jambori in jadra so se napeli, belo sonce je šuštelo v zibki. Bila je Noč knjige.

Kroginkrog so zatonu kljubovali mali in veliki, beroči in pišoči, odkrivali so nove in nove čudeže, polnili beležnice, čvrste kletke so se lomile, modrost in pogum sta vse slajše dišala. Dvigoval se je čisti knjižni prah, lezel je v nos. Pa se ga niso branili. Vzklikali so o leposlovnih premierah in literarnih recitalih in si vse do jutra pripovedovali o osupljivih skrivnostih. Jojme, kakšen praznik!

V znamenite Zlate liste so zapisali:
Zgodilo se je prvič. Bilo je veličastno! Zvezdnati vrtinci so srkali v domišljijo kar na 138 koncih, v 79 krajih, na prek 350 snidenjih. Enoličnemu lajnanju je bilo spisano poslednje poglavje. Odtlej so nas prestreljevale misli, zavoljo katerih je veselje spet in spet zasolzilo oči. Ne bo nas pobralo, zakaj MI BEREMO!

Tjaša Koprivec

Pripis:
Bakle so v očaranosti in blaženi radosti držali v zrak vse naokoli. Božanska knjižna omama je segla onkraj dežele. To je prava drža!